Najbolj varno je morje
V poletnem času vode privlačijo kopalce, toda poleg veselja in velikih zdravstvenih koristi kopanje in plavanje prinašata tudi nekatera zdravstvena tveganja, kot so nalezljive bolezni oziroma okužbe. Tveganje za okužbo je večje, manjši ko sta površina vode in njena pretočnost, predvsem zaradi lažjega nasičenja z nevarnimi snovmi in mikrobi, ki prihajajo iz živega in neživega okolja, a tudi od kopalcev.
Tako je od naravnih vodnih površin načeloma najbolj varno morje, k čemur prispeva tudi slanost morske vode.
Najnevarnejše so manjše stoječe vode. Pri bazenih je vse odvisno od ljudi – lahko jih tehnično opremimo do vrhunske varnosti, po drugi strani pa postanejo zelo nevarni takoj, ko za njihovo higieno ni ustrezno poskrbljeno.
Večina naših jezer in starih rečnih rokavov, ki jih poleti uporabljamo za kopanje, ima značilnosti stoječih voda, kar velja upoštevati.
Nalezljive bolezni, ki jih dobimo pri kopanju, nastajajo zaradi vstopa povzročiteljev iz vode v kopalčev organizem, običajno prek ustne, nosne ali očesne sluznice, spolovil, poškodb na koži, a tudi po dihalnih poteh.
S požiranjem vode si lahko nakopljemo virusno ali bakterijsko črevesno okužbo, ki lahko povzroči drisko in povišano telesno temperaturo. Prek telesnih sluznic je mogoče dobiti nekatere "kopališke bolezni", kot sta virusno ali klamidijsko vnetje oči (kopališki konjunktivitis) in vnetje sečnih poti. Skozi ranice na koži in sluznicah, a tudi prek zdrave očesne sluznice pa si lahko nakopljemo okužbo z leptospirozo (poletna ali žetvena mrzlica).
Zlasti po kopanju v stoječih vodah lahko pride do vnetja ušesa zaradi zadrževanja nečiste vode v zunanjem sluhovodu. Prek prebavnega sistema, sluznic, a tudi z vdihavanjem vodnih aerosolov oziroma drobnih kapljic vode se lahko okužimo z enterovirusi, ki lahko povzročijo katero od bolezni iz te skupine, denimo meningitis ali bolezen z drisko in izpuščaji.
Kljub temu je verjetnost okužbe med kopanjem razmeroma majhna, predvsem zato, ker ne požremo veliko vode, zdrava koža preprečuje vstop povzročiteljem, povzročitelji pa so v vodi največkrat zelo razredčeni. Toda to velja predvsem za odrasle in mladino, medtem ko je tveganje pri otrocih do tretjega leta večje, pri malčkih do prvega leta starosti pa je še večje, saj še niso odporni, a tudi oblika njihovega kopanja je ugodna za nastanek okužb, saj s številnimi vrstniki posedajo v plitvini.
Neugodne okoliščine:
•dolgo zadrževanje v vodi,
•kopanje v plitvini, kjer je veliko kopalcev, ki z dna dvigujejo usedlino,
•potapljanje in gledanje v vodi (razen v čistem morju),
•požiranje in grgranje vode,
•kopanje otrok, mlajših od treh leti, zlasti malčkov do enega leta.
Tveganja zmanjšujemo:
•z izogibanjem požiranju vode,
•z izogibanjem gledanju pod vodo,
•z izogibanjem živahnim oblikam kopanja (skakanje, pršenje ali tunkanje pod vodo ipd.), kadar dvomimo v čistost vode,
•z izogibanjem dolgotrajnemu kopanju,
•s takojšnjim prhanjem s čisto vodo po kopanju, doma pa še s kopanjem v topli vodi, pri čemer uporabimo milo,
•z nadziranjem kopanja majhnih otrok.
Pomen teh previdnostnih ukrepov je večji, manj ko je čista voda, v kateri se kopamo.
Poleg dejavnikov, na katere lahko vplivajo kopalci, je treba upoštevati še splošne dejavnike, ki so lahko izvor tveganja. Tveganje za kopalce je večje:
•če je ob obali vstop kanalizacijskih ali odpadnih voda,
•če ob obali ni dovolj sanitarij,
•če je veliko kopalcev,
•če je temperatura vode visoka.
Če gre za bazene, na varnost in čistočo vode vpliva tudi obnašanje kopalcev oziroma spoštovanje higienskih pravil, kot so obvezno prhanje pred vstopom v bazen, raba sanitarij in podobno.
Vsa naša javna kopališča, morska kopališča, jezera, reke in bazeni so pod rednim zdravstvenim nadzorom. Ustrezni organi z mikrobiološkim in kemičnim nadzorom ter z jemanjem vzorcev na terenu spremljajo kakovost vode za kopanje. Poleg tega bazene ob filtraciji in menjavi vode redno dezinficirajo s kloriranjem. Pri nas ta nadzor, katerega cilj je preprečevanja bolezni, izvajajo zdravstvene, ekološke in epidemiološke službe Zavoda RS za javno zdravstvo.
Mesta, varna za kopanje, so navadno tudi označena, in sicer z modrimi zastavicami; varnostno nezanesljiva mesta so označena z opozorili ali z rdečimi zastavicami. Z veseljem lahko rečemo, da so pri nas morske plaže varne in se za zdaj ponašajo z visoko stopnjo naravne čistosti.
To velja tudi za večja jezera, kot sta Blejsko in Bohinjsko. Seveda je dobro upoštevati, da v času velike gostote kopalcev − zlasti v plitvinah − prihaja do povečanega onesnaženja, in da določeno tveganje obstaja tudi v najbolj čistih naravnih vodah, zato previdnostni ukrepi niso odveč.
četrtek, 10. marec 2011
Pet priporočil za poletno prehrano in dobro počutje
1. Uživajmo sezonsko sadje in zelenjavo
Zelenjava in sadje vsebujeta veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov in prehranskih vlaknin, ki jih organizem potrebuje zaradi povečane telesne aktivnosti. Sadje in zelenjava sta najboljša, če sta sveža, zato dajmo prednost sezonskim in lokalno pridelanim živilom. Na tržnici ali v trgovini je izbira velika, še bolje je, če si zelenjavo in sadje pridelamo na domačem vrtu in brez škropiv. Izbiramo med raznobarvnimi vrstami zelenjave in sadja, ne vedno iste vrste, saj bi bili tako prikrajšani za marsikateri vitamin. Temno zelena mehka solata ima npr. bistveno več vitaminov kot ledenka. Uživajmo tudi v lahkih solatah iz paradižnika, kumar in paprike ter druge zelenjave, s katero popestrimo obroke. Privoščimo si raznovrstno sadje, ki ga lahko uživamo pri vsakem obroku in kot nadomestilo za malico. Iz sadja lahko pripravimo mešano sadno solato. Za poletno ohladitev prijata lubenica ali melona. Prednost sezonskega sadja in zelenjave je v lažji dostopnosti, večji kakovosti, krajši poti od njive do krožnika in nenazadnje tudi v ugodni ceni. Češnje uživamo takrat, ko je čas za češnje in zelje takrat, ko je čas za zelje. Na sprehodu v naravi lahko naberemo jagode, borovnice, maline ali brusnice in združimo prijetno s koristnim.
2. Jejmo lahko hrano
Uživajmo lažja živila, kot so belo meso perutnine, kunec, ribe, lignji, morski sadeži, polnovredni riž in testenine ter solate brez nezdravih maščob. Zaradi maščob in težko prebavljivih jedi (zlasti mastnega mesa) postanemo leni in manj pripravljeni za telesno aktivnost. Poleti se izognimo termičnim postopkom obdelave hrane, kot so praženje, pečenje in predvsem cvrtje. Hrano raje dušimo, kuhamo in soparimo in se tako izognemo dodajanju maščob. Ker v vročih dneh velikokrat ni prijetno kuhati v stanovanju, lahko pripravimo raženj ali žar na vrtu. Poleg vseh vrst mesa lahko na žaru pečemo tudi zelenjavo (bučke, jajčevce, papriko,..).Poleti nam koristijo tudi zelenjavne juhe, ki vsebujejo mnogo hranilnih snovi in tekočino. Predvsem pa izbirajmo solate, ki niso le priloga, temveč so lahko samostojne jedi. Raznovrstni solati in drugi zelenjavi lahko dodamo testenine, stročnice, belo meso, tuno, sir in dobimo okusne hladne jedi. Tem jedem lahko izboljšamo okus s svežimi zelišči, kot so npr. bazilika, drobnjak, peteršilj, meta in s tem zmanjšamo potrebo po dodajanju kuhinjske soli. Hrano pripravljajmo doma in se izogibajmo industrijsko predelani in konzervirani hrani. Od sladic se poleti prileže lahko prebavljivo in ohlajeno sadno pecivo, ki ga pripravimo iz različnih vrst sadja, jagodičevja in skute. Pripravimo tudi različne kompote. Iz sadja in mleka lahko pripravimo hladne frapeje. Med najbolj priljubljenimi sladicami je sladoled. Dodajanju sladkorja se čim bolj izognimo.
3. Vodo pijmo redno in načrtno
Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh moramo vnos tekočine v telo povečati. V vročih poletnih dneh nas najbolj odžeja navadna, neoporečna pitna voda. V Sloveniji imamo to srečo, da jo lahko natočimo kar iz pipe in s tem pripomoremo še k varovanju okolja. Vodi lahko po želji dodamo tudi malo limoninega soka. Ustekleničeno vodo uporabljajmo le takrat, ko voda iz pipe ni na voljo. Po odprtju plastenke ali steklenice moramo vodo hraniti v hladilniku. Odrasel zdrav človek naj bi v povprečju na dan popil približno dva litra vode. Količina vode, ki jo moramo zaužiti, je vselej odvisna od potreb posameznika in njegovega zdravja, spola, starosti, njegovega življenjskega stila in načina prehranjevanja. V poletni vročini priporočamo tudi nesladkane zeliščne čaje in sadne sokove, ki vsebujejo 100-odstotni sadni delež. Po želji jih razredčimo z vodo. Sveže sadne in zelenjavne sokove lahko pripravimo sami doma. Pijmo tudi, kadar nismo žejni. Izognimo se raznim sladkim sokovom, kot so nektarji, negazirane ali gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače, ki vsebujejo veliko sladkorja, umetnih arom in barvil ter konzervansov. Omejimo količino alkohola.
4. Uživajmo redne obroke
Ne pozabimo na redne obroke, ki naj si sledijo v največ triurnih presledkih. Poskrbimo predvsem za bogat, zdrav zajtrk, ki naj bo predvsem bogat s polnovrednimi žitaricami, ki nam dajejo energijo. Zaužijmo ga pred deveto uro zjutraj. Čez dan se osvežimo predvsem s sadjem in z zelenjavo. Večerja naj bo vsaj tri ure pred spanjem – bogata z beljakovinami in vlakninami, da se telo obnovi. Koristno je, da ta režim prehranjevanja ohranimo tudi na počitnicah. Ne pozabimo na redno telovadbo in druge športne aktivnosti na svežem zraku in v naravnem okolju.
5. Bodimo pozorni na varnost hrane
Poletje je čas, ko se zaradi višje zunanje temperature, ki je ugodna za razmnoževanje mikroorganizmov, poveča število črevesnih in podobnih obolenj. Prav zaradi tega moramo pozornost posvetiti tudi varnosti hrane. Občutljiva živila, kot so meso, mlečni izdelki, salame in slaščice, ki jih hranijo na hladnem, iz trgovine v čim krajšem času prinesimo domov in zopet hranimo na hladnem. Bodimo pozorni na rok trajanja živil. Za živila, ki jih toplotno obdelamo, poskrbimo, da bodo dovolj kuhana oziroma pečena, da se na ta način uničijo škodljivi mikroorganizmi. Poskrbimo za shranjevanje vroče hrane na zelo toplem (nad 60 stopinj Celzija) in hladne hrane na zelo hladnem (v hladilniku pod 4 stopinjami Celzija). Pomembno je, da se izogibamo vmesnemu temperaturnemu območju – shranjevanju živil na sobni temperaturi in poletni zunanji temperaturi, kar je zelo ugodno za razmnoževanje mikroorganizmov. Škodljive mikroorganizme lahko v živila vnesemo tudi z umazanimi rokami, s priborom ali posodo, uporabljeno pred tem za kaj drugega, ali s shranjevanjem z drugimi živili. Upoštevajmo osnovno načelo osebne higiene – to so čiste roke. Poskrbimo tudi, da živila, katera uživamo sveža, dobro operemo in očistimo.
Zelenjava in sadje vsebujeta veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov in prehranskih vlaknin, ki jih organizem potrebuje zaradi povečane telesne aktivnosti. Sadje in zelenjava sta najboljša, če sta sveža, zato dajmo prednost sezonskim in lokalno pridelanim živilom. Na tržnici ali v trgovini je izbira velika, še bolje je, če si zelenjavo in sadje pridelamo na domačem vrtu in brez škropiv. Izbiramo med raznobarvnimi vrstami zelenjave in sadja, ne vedno iste vrste, saj bi bili tako prikrajšani za marsikateri vitamin. Temno zelena mehka solata ima npr. bistveno več vitaminov kot ledenka. Uživajmo tudi v lahkih solatah iz paradižnika, kumar in paprike ter druge zelenjave, s katero popestrimo obroke. Privoščimo si raznovrstno sadje, ki ga lahko uživamo pri vsakem obroku in kot nadomestilo za malico. Iz sadja lahko pripravimo mešano sadno solato. Za poletno ohladitev prijata lubenica ali melona. Prednost sezonskega sadja in zelenjave je v lažji dostopnosti, večji kakovosti, krajši poti od njive do krožnika in nenazadnje tudi v ugodni ceni. Češnje uživamo takrat, ko je čas za češnje in zelje takrat, ko je čas za zelje. Na sprehodu v naravi lahko naberemo jagode, borovnice, maline ali brusnice in združimo prijetno s koristnim.
2. Jejmo lahko hrano
Uživajmo lažja živila, kot so belo meso perutnine, kunec, ribe, lignji, morski sadeži, polnovredni riž in testenine ter solate brez nezdravih maščob. Zaradi maščob in težko prebavljivih jedi (zlasti mastnega mesa) postanemo leni in manj pripravljeni za telesno aktivnost. Poleti se izognimo termičnim postopkom obdelave hrane, kot so praženje, pečenje in predvsem cvrtje. Hrano raje dušimo, kuhamo in soparimo in se tako izognemo dodajanju maščob. Ker v vročih dneh velikokrat ni prijetno kuhati v stanovanju, lahko pripravimo raženj ali žar na vrtu. Poleg vseh vrst mesa lahko na žaru pečemo tudi zelenjavo (bučke, jajčevce, papriko,..).Poleti nam koristijo tudi zelenjavne juhe, ki vsebujejo mnogo hranilnih snovi in tekočino. Predvsem pa izbirajmo solate, ki niso le priloga, temveč so lahko samostojne jedi. Raznovrstni solati in drugi zelenjavi lahko dodamo testenine, stročnice, belo meso, tuno, sir in dobimo okusne hladne jedi. Tem jedem lahko izboljšamo okus s svežimi zelišči, kot so npr. bazilika, drobnjak, peteršilj, meta in s tem zmanjšamo potrebo po dodajanju kuhinjske soli. Hrano pripravljajmo doma in se izogibajmo industrijsko predelani in konzervirani hrani. Od sladic se poleti prileže lahko prebavljivo in ohlajeno sadno pecivo, ki ga pripravimo iz različnih vrst sadja, jagodičevja in skute. Pripravimo tudi različne kompote. Iz sadja in mleka lahko pripravimo hladne frapeje. Med najbolj priljubljenimi sladicami je sladoled. Dodajanju sladkorja se čim bolj izognimo.
3. Vodo pijmo redno in načrtno
Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh moramo vnos tekočine v telo povečati. V vročih poletnih dneh nas najbolj odžeja navadna, neoporečna pitna voda. V Sloveniji imamo to srečo, da jo lahko natočimo kar iz pipe in s tem pripomoremo še k varovanju okolja. Vodi lahko po želji dodamo tudi malo limoninega soka. Ustekleničeno vodo uporabljajmo le takrat, ko voda iz pipe ni na voljo. Po odprtju plastenke ali steklenice moramo vodo hraniti v hladilniku. Odrasel zdrav človek naj bi v povprečju na dan popil približno dva litra vode. Količina vode, ki jo moramo zaužiti, je vselej odvisna od potreb posameznika in njegovega zdravja, spola, starosti, njegovega življenjskega stila in načina prehranjevanja. V poletni vročini priporočamo tudi nesladkane zeliščne čaje in sadne sokove, ki vsebujejo 100-odstotni sadni delež. Po želji jih razredčimo z vodo. Sveže sadne in zelenjavne sokove lahko pripravimo sami doma. Pijmo tudi, kadar nismo žejni. Izognimo se raznim sladkim sokovom, kot so nektarji, negazirane ali gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače, ki vsebujejo veliko sladkorja, umetnih arom in barvil ter konzervansov. Omejimo količino alkohola.
4. Uživajmo redne obroke
Ne pozabimo na redne obroke, ki naj si sledijo v največ triurnih presledkih. Poskrbimo predvsem za bogat, zdrav zajtrk, ki naj bo predvsem bogat s polnovrednimi žitaricami, ki nam dajejo energijo. Zaužijmo ga pred deveto uro zjutraj. Čez dan se osvežimo predvsem s sadjem in z zelenjavo. Večerja naj bo vsaj tri ure pred spanjem – bogata z beljakovinami in vlakninami, da se telo obnovi. Koristno je, da ta režim prehranjevanja ohranimo tudi na počitnicah. Ne pozabimo na redno telovadbo in druge športne aktivnosti na svežem zraku in v naravnem okolju.
5. Bodimo pozorni na varnost hrane
Poletje je čas, ko se zaradi višje zunanje temperature, ki je ugodna za razmnoževanje mikroorganizmov, poveča število črevesnih in podobnih obolenj. Prav zaradi tega moramo pozornost posvetiti tudi varnosti hrane. Občutljiva živila, kot so meso, mlečni izdelki, salame in slaščice, ki jih hranijo na hladnem, iz trgovine v čim krajšem času prinesimo domov in zopet hranimo na hladnem. Bodimo pozorni na rok trajanja živil. Za živila, ki jih toplotno obdelamo, poskrbimo, da bodo dovolj kuhana oziroma pečena, da se na ta način uničijo škodljivi mikroorganizmi. Poskrbimo za shranjevanje vroče hrane na zelo toplem (nad 60 stopinj Celzija) in hladne hrane na zelo hladnem (v hladilniku pod 4 stopinjami Celzija). Pomembno je, da se izogibamo vmesnemu temperaturnemu območju – shranjevanju živil na sobni temperaturi in poletni zunanji temperaturi, kar je zelo ugodno za razmnoževanje mikroorganizmov. Škodljive mikroorganizme lahko v živila vnesemo tudi z umazanimi rokami, s priborom ali posodo, uporabljeno pred tem za kaj drugega, ali s shranjevanjem z drugimi živili. Upoštevajmo osnovno načelo osebne higiene – to so čiste roke. Poskrbimo tudi, da živila, katera uživamo sveža, dobro operemo in očistimo.
Sončenje in priprava na sončenje
Zagorelost
Mnogi povezujejo lepo zagorelo kožo z zdravim videzom. Drži, da smo takrat, ko smo vsaj malce porjaveli, videti lepši in bolj zdravi. Žal je resnica drugačna - zagorelost je zgolj reakcija oziroma obramba kože pred vplivi UV-žarkov.
ULTRAVIJOLIČNI ŽARKI
Poznamo tri vrste UV-žarkov. UVC-žarke zadrži plast ozona, tako da ne pridejo do zemeljskega površja. Bolj znani so nam UVA- in UVB-žarki. UVB-žarki povzročajo opekline kože, UVA-žarki pa kožo starajo in smo jim izpostavljeni vsak dan, tudi tedaj, ko sonce ne sije. Kot zanimivost povejmo, da UVA-žarki prodrejo tudi skozi steklo!
KREME Z ZAŠČITNIM FAKTORJEM
Večina zaščitnih krem, ki jih najdemo v slovenskih trgovinah, je uvoženih. Kratica SPF izvira iz angleščine in pove, kakšna je stopnja zaščitnega faktorja (ang. sun protecting factor).
Kreme z zaščitnim faktorjem bi morali uporabljati tudi takrat, ko nismo izpostavljeni neposrednemu sevanju sončnih žarkov, denimo v oblačnem vremenu, in ne samo na morju, kajti sonce nas lahko močno opeče tudi v mestu.Kožo moramo zaščititi pred negativnimi vplivi sončnih žarkov. Čezmerno in zlasti nepravilno izpostavljanje sončnim žarkom lahko resno poškoduje kožo in ogrozi zdravje. Pri tem ne gre samo za pordelo kožo ali lažje sončne opekline. Vse pogostejše so tudi alergije na sonce, pigmentne motnje, v najhujšem primeru pa nastane melanom, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na leta ali tip kože. Sonce kožo močno postara.
Omenimo še, da se posledice pretiranega sončenja in pomanjkljive uporabe zaščitnih sredstev v mladosti pokažejo veliko pozneje. S starostjo koža postane nagubana in na nekaterih mestih pretirano izsušena, pigment pa je porazdeljen neenakomerno.Ko kupujete sredstvo za sončenje, izberite takšno z ustrezno sestavo. Ščititi vas mora tako pred UVA- kot UVB-žarki. Številna sredstva za sončenje namreč ščitijo le pred nezaželenimi opeklinami, torej pred UVB-žarki, ne pa tudi pred UVA-žarki.
Sestavine, katerih ime se konča s -cinamat in -salicilat, ščitijo samo pred UVB-žarki. Sestavini avobenzon in parsol ščitita samo pred UVA-žarki. Oksibenzon, titanov dioksid in cink ščitijo tako pred UVA- kot UVB-žarki.
V zaščitnih sredstvih so sestavine, ki delujejo kemično, in sestavine, ki delujejo fizično. Kemične sestavine so tiste, ki jih koža vsrka in delujejo globinsko - vplivajo na UV-žarke, ki jih vsrka koža. Večina jih ščiti le pred UVB-žarki. Fizično delovanje zaščitnih sredstev je omejeno na površino kože: UV-žarke odbijajo, delujejo pa večinoma le na UVA-žarke. Mnoge kreme vsebujejo sestavine obeh vrst, zato ponujajo optimalno zaščito.
KATERO ZAŠČITNO SREDSTVI IZBRATI
S pravilno izbiro in uporabo sredstev za sončenje boste poskrbeli za zadostno zaščito, tako da se vam ne bo treba bati neljubih posledic sončenja.
Priporočljivo je, da zaščitno sredstvo preizkusite, še pred nakupom. Številni ljudje so namreč alergični na katero od sestavin sredstev z zaščitnim faktorjem. Če jemljete kakršnakoli zdravila, bodite pazljivi in se o izbiri ustreznega zaščitnega sredstva posvetujte z zdravnikom. Ne pozabite, da znana blagovna znamka in visoka cena nista vedno jamstvo za najboljšo kakovost.
Faktor naj bo dovolj visok; na začetku izpostavljanja soncu naj bo vsaj 15 ali več, pozneje pa ga lahko postopno znižujete. Številka zaščitnega faktorja pove, kakšen odstotek UV-žarkov bo sprejela koža. Tako SPF 15 prepušča 1/15 UV-žarkov, kar pomeni 93-odstotno zaščito. SPF pove, kako dolgo smemo ostati na soncu, ne da bi nas opeklo. Če vas sonce ponavadi opeče v 10 minutah (brez uporabe zaščitnega sredstva), boste z uporabo zaščitnega faktorja 15 na soncu lahko ostali 15-krat dlje (150 minut), ne da bi vas bo sonce opeklo.
NANAŠANJE IN UPORABA
Sredstvo nanesite pol ure pred izpostavljanjem soncu. Nanesite ga enakomerno in v dovolj debeli plasti. Sredstvo nanašajte vsaki dve, tri ure ter po vsakem kopanju, znojenju in brisanju z brisačo. Tudi sredstva, odporna na vodo, je treba nanesti vsaki dve uri. Ne pozabite na "skrite" predele za koleni, ušesa, nart, tilnik. Posebno pozornost posvetite ustnicam, predelu okoli oči in vekam, kjer je koža še posebno tanka in občutljiva. Ne pozabite, da vas sonce lahko opeče tudi v senci in med potapljanjem.
ROK TRAJANJA
Zaščitna sredstva so uporabna približno dve leti, seveda če ste jih pravilno shranili. Staro sredstvo boste prepoznali po spremenjenem vonju in zrnatosti.
OTROCI IN NOSEČNICE
Malčka lahko mirno namažete z zaščitno kremo. Če je mlajši od šest mesecev, ga pred soncem zaščitite tudi z oblačili. Nosečnice naj se o uporabi izbrane kreme posvetujejo z zdravnikom.
DODATNA ZAŠČITA PRED SONCEM
Ne pozabite na klobuke, sončna očala, pokrivala in senčnike, ki vas bodo dodatno ščitili pred soncem. Koristna so tudi zatemnjena avtomobilska vetrobranska stekla.
SONČENJE
Sončite se pazljivo, med 10. in 16. uro počivajte v senci, saj je takrat sonce najmočnejše. Tudi v senci boste porjaveli, poleg tega se boste izognili opeklinam.
PRIPRAVA NA SONČENJE
Mnogi si pred odhodom na morje želijo nabrati nekaj barve v solariju. Mnenja glede tega so deljena; zagovornikov solarija je prav toliko kot tistih, ki mu nasprotujejo. Bodite zmerni in ne obremenjujete kože s pretiranim sončenjem čez vse leto. Solarij je lahko enako škodljiv kot naravno sonce in ima lahko enake posledice, ki se pokažejo čez leta. Vsako pretiravanje je škodljivo. Solarij in sonce dajeta drugačen tip zagorelosti. Pri naravni porjavelosti (UVA- in UVB-žarki) pigmentne celice dobijo spodbudo in sprostijo melanin. Koža je sprva pordela in sčasoma potemni. V solariju boste izpostavljeni samo UVA-žarkom, zato bo tudi barva polti drugačna. Pol ure solarija je enakovredno celodnevnemu sončenju. Čeprav ste si v solariju nabrali nekaj podlage pred sončenjem, morate biti na soncu pazljivi in uporabljati zaščito. Barva, ki ste jo dobili v solariju, ne prepreči sončnih opeklin.
Mnogi povezujejo lepo zagorelo kožo z zdravim videzom. Drži, da smo takrat, ko smo vsaj malce porjaveli, videti lepši in bolj zdravi. Žal je resnica drugačna - zagorelost je zgolj reakcija oziroma obramba kože pred vplivi UV-žarkov.
ULTRAVIJOLIČNI ŽARKI
Poznamo tri vrste UV-žarkov. UVC-žarke zadrži plast ozona, tako da ne pridejo do zemeljskega površja. Bolj znani so nam UVA- in UVB-žarki. UVB-žarki povzročajo opekline kože, UVA-žarki pa kožo starajo in smo jim izpostavljeni vsak dan, tudi tedaj, ko sonce ne sije. Kot zanimivost povejmo, da UVA-žarki prodrejo tudi skozi steklo!
KREME Z ZAŠČITNIM FAKTORJEM
Večina zaščitnih krem, ki jih najdemo v slovenskih trgovinah, je uvoženih. Kratica SPF izvira iz angleščine in pove, kakšna je stopnja zaščitnega faktorja (ang. sun protecting factor).
Kreme z zaščitnim faktorjem bi morali uporabljati tudi takrat, ko nismo izpostavljeni neposrednemu sevanju sončnih žarkov, denimo v oblačnem vremenu, in ne samo na morju, kajti sonce nas lahko močno opeče tudi v mestu.Kožo moramo zaščititi pred negativnimi vplivi sončnih žarkov. Čezmerno in zlasti nepravilno izpostavljanje sončnim žarkom lahko resno poškoduje kožo in ogrozi zdravje. Pri tem ne gre samo za pordelo kožo ali lažje sončne opekline. Vse pogostejše so tudi alergije na sonce, pigmentne motnje, v najhujšem primeru pa nastane melanom, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na leta ali tip kože. Sonce kožo močno postara.
Omenimo še, da se posledice pretiranega sončenja in pomanjkljive uporabe zaščitnih sredstev v mladosti pokažejo veliko pozneje. S starostjo koža postane nagubana in na nekaterih mestih pretirano izsušena, pigment pa je porazdeljen neenakomerno.Ko kupujete sredstvo za sončenje, izberite takšno z ustrezno sestavo. Ščititi vas mora tako pred UVA- kot UVB-žarki. Številna sredstva za sončenje namreč ščitijo le pred nezaželenimi opeklinami, torej pred UVB-žarki, ne pa tudi pred UVA-žarki.
Sestavine, katerih ime se konča s -cinamat in -salicilat, ščitijo samo pred UVB-žarki. Sestavini avobenzon in parsol ščitita samo pred UVA-žarki. Oksibenzon, titanov dioksid in cink ščitijo tako pred UVA- kot UVB-žarki.
V zaščitnih sredstvih so sestavine, ki delujejo kemično, in sestavine, ki delujejo fizično. Kemične sestavine so tiste, ki jih koža vsrka in delujejo globinsko - vplivajo na UV-žarke, ki jih vsrka koža. Večina jih ščiti le pred UVB-žarki. Fizično delovanje zaščitnih sredstev je omejeno na površino kože: UV-žarke odbijajo, delujejo pa večinoma le na UVA-žarke. Mnoge kreme vsebujejo sestavine obeh vrst, zato ponujajo optimalno zaščito.
KATERO ZAŠČITNO SREDSTVI IZBRATI
S pravilno izbiro in uporabo sredstev za sončenje boste poskrbeli za zadostno zaščito, tako da se vam ne bo treba bati neljubih posledic sončenja.
Priporočljivo je, da zaščitno sredstvo preizkusite, še pred nakupom. Številni ljudje so namreč alergični na katero od sestavin sredstev z zaščitnim faktorjem. Če jemljete kakršnakoli zdravila, bodite pazljivi in se o izbiri ustreznega zaščitnega sredstva posvetujte z zdravnikom. Ne pozabite, da znana blagovna znamka in visoka cena nista vedno jamstvo za najboljšo kakovost.
Faktor naj bo dovolj visok; na začetku izpostavljanja soncu naj bo vsaj 15 ali več, pozneje pa ga lahko postopno znižujete. Številka zaščitnega faktorja pove, kakšen odstotek UV-žarkov bo sprejela koža. Tako SPF 15 prepušča 1/15 UV-žarkov, kar pomeni 93-odstotno zaščito. SPF pove, kako dolgo smemo ostati na soncu, ne da bi nas opeklo. Če vas sonce ponavadi opeče v 10 minutah (brez uporabe zaščitnega sredstva), boste z uporabo zaščitnega faktorja 15 na soncu lahko ostali 15-krat dlje (150 minut), ne da bi vas bo sonce opeklo.
NANAŠANJE IN UPORABA
Sredstvo nanesite pol ure pred izpostavljanjem soncu. Nanesite ga enakomerno in v dovolj debeli plasti. Sredstvo nanašajte vsaki dve, tri ure ter po vsakem kopanju, znojenju in brisanju z brisačo. Tudi sredstva, odporna na vodo, je treba nanesti vsaki dve uri. Ne pozabite na "skrite" predele za koleni, ušesa, nart, tilnik. Posebno pozornost posvetite ustnicam, predelu okoli oči in vekam, kjer je koža še posebno tanka in občutljiva. Ne pozabite, da vas sonce lahko opeče tudi v senci in med potapljanjem.
ROK TRAJANJA
Zaščitna sredstva so uporabna približno dve leti, seveda če ste jih pravilno shranili. Staro sredstvo boste prepoznali po spremenjenem vonju in zrnatosti.
OTROCI IN NOSEČNICE
Malčka lahko mirno namažete z zaščitno kremo. Če je mlajši od šest mesecev, ga pred soncem zaščitite tudi z oblačili. Nosečnice naj se o uporabi izbrane kreme posvetujejo z zdravnikom.
DODATNA ZAŠČITA PRED SONCEM
Ne pozabite na klobuke, sončna očala, pokrivala in senčnike, ki vas bodo dodatno ščitili pred soncem. Koristna so tudi zatemnjena avtomobilska vetrobranska stekla.
SONČENJE
Sončite se pazljivo, med 10. in 16. uro počivajte v senci, saj je takrat sonce najmočnejše. Tudi v senci boste porjaveli, poleg tega se boste izognili opeklinam.
PRIPRAVA NA SONČENJE
Mnogi si pred odhodom na morje želijo nabrati nekaj barve v solariju. Mnenja glede tega so deljena; zagovornikov solarija je prav toliko kot tistih, ki mu nasprotujejo. Bodite zmerni in ne obremenjujete kože s pretiranim sončenjem čez vse leto. Solarij je lahko enako škodljiv kot naravno sonce in ima lahko enake posledice, ki se pokažejo čez leta. Vsako pretiravanje je škodljivo. Solarij in sonce dajeta drugačen tip zagorelosti. Pri naravni porjavelosti (UVA- in UVB-žarki) pigmentne celice dobijo spodbudo in sprostijo melanin. Koža je sprva pordela in sčasoma potemni. V solariju boste izpostavljeni samo UVA-žarkom, zato bo tudi barva polti drugačna. Pol ure solarija je enakovredno celodnevnemu sončenju. Čeprav ste si v solariju nabrali nekaj podlage pred sončenjem, morate biti na soncu pazljivi in uporabljati zaščito. Barva, ki ste jo dobili v solariju, ne prepreči sončnih opeklin.
Kako si doma pričarati seks na morju?
Če s partnerjem žalujeta za vročimi morskimi dnevi, lahko soparne spomine na plažo obudita kar doma. Ne verjamete?
Naj spomine začnejo fotografije
Na morju sta gotovo posnela cel kup fotografij. Morda tudi nekaj vročih in takšnih, da vama bodo ob ogledu tudi po nekaj tednih prebudile vroče morske spomine in strast, ki sta jo uživala na dopustu. Vsako fotografijo si natančno oglejta skupaj, komentirajta vse, kar vama pride na pamet in sanjajta o trenutku, ko je fotografija nastala. To je odličen začetek vajine morske predigre na suhem. Še posebej, če bodo fotografije res vroče in če sta na dopustu počela zanimive ter navihane stvari ter si dala duška. Nič ne bo narobe, če bosta ponovila dogodke s fotografij in se na tak način tudi pošteno zabavala. Spomine lahko tudi ubesedita in drug drugemu pripovedujeta česa se najbolj spominjata, kaj vama je bilo najbolj seksi in kaj bi še rada ponovila. Najprej naj vse natančno pove eden, nato drugi, nakar lahko pogovor izvajata tudi mešano.
Naredita si morsko vzdušje
Pred pričetkom predigre se oblecita v kopalke, svoji telesi namažita s kremo za sončenje in si na tla postavita brisače. Naj domišljija deluje s polno paro in poskusita se vživeti v fiktivno situacijo. Če vendarle ne bo šlo, pa vaju bo vonj po kremi za sončenje brez dvoma spomnil na morje, svoje pa bodo seveda prav tako dodale kopalke. Ker sta sama in v stanovanju, se lahko s kremo igrata na zelo navihan način. Skratka, to, kar morda nista mogla izvesti na pravi morski plaži, lahko mirne duše in brez sramu izvedeta sedaj. Če sta hodila plesat, se gotovo spominjata tudi kakšne pesmi, ki vama je na dopustu prirasla k srcu. Zavrita si jo tudi sedaj in se prepustita spominom na morje in plažo. Če je mogoče, kupita tudi osvežilec zraka z vonjem po morju in ga spustita v sobo, da bo atmosfera še bolj pristna in zapeljiva. Če sta zares predana in če vama domišljija dela s polno paro, lahko po tleh posujeta tudi pesek in na tla položita tudi kakšno školjko, ki sta jo morda našla na plaži. Morda se vam tele ideje zdijo malce smešne, toda verjemite, domišljija včasih potrebuje malce realne pomoči, da se spremeni v soparno ljubljenje, kjer partnerja pozabita, da sta v resnici le v
V kad nalijte slano vodo
Če želita, si lahko v domačo kad nalijeta tudi slano vodo. Lahko z navadno kuhinjsko soljo, lahko pa posebno in v kakšni dobro založeni drogeriji kupljeno barvno sol, ki bo vodi s pipe dala še barvo morja. Če imata veliko kad, bo občutek čudovit, če je nimata, pa bo tale nasvet malce težje izvedljiv. Tisti, ki imate doma bazen, si lahko morski občutek seveda pričarate še lažje, a pustimo takšne srečne posameznike in se raje vrnimo k navadnim smrtnikom, ki so v večini. Ko bo vaša kad polna slane vode, se usedita vanjo in uživajta. Špricajta se z vodo, spominjajta se morja, masirajta se s kremo za sončenje, nato pa začnita strastne poljube, ki naj se sprevržejo v živahno ljubljenje v kadi ali pa v kopalnici, če v kadi pač ni dovolj prostora. Četudi sta prišla z morja, si lahko na tak način tudi doma pričarata seks na plaži in ustvarita atmosfero, ki je zlepa ne bosta pozabila. No ja, lahko pa jo mahneta tudi do bližnjega jezera in si morje še bolj realistično pričarata na brisačah ali na dekici.
Naj spomine začnejo fotografije
Na morju sta gotovo posnela cel kup fotografij. Morda tudi nekaj vročih in takšnih, da vama bodo ob ogledu tudi po nekaj tednih prebudile vroče morske spomine in strast, ki sta jo uživala na dopustu. Vsako fotografijo si natančno oglejta skupaj, komentirajta vse, kar vama pride na pamet in sanjajta o trenutku, ko je fotografija nastala. To je odličen začetek vajine morske predigre na suhem. Še posebej, če bodo fotografije res vroče in če sta na dopustu počela zanimive ter navihane stvari ter si dala duška. Nič ne bo narobe, če bosta ponovila dogodke s fotografij in se na tak način tudi pošteno zabavala. Spomine lahko tudi ubesedita in drug drugemu pripovedujeta česa se najbolj spominjata, kaj vama je bilo najbolj seksi in kaj bi še rada ponovila. Najprej naj vse natančno pove eden, nato drugi, nakar lahko pogovor izvajata tudi mešano.
Naredita si morsko vzdušje
Pred pričetkom predigre se oblecita v kopalke, svoji telesi namažita s kremo za sončenje in si na tla postavita brisače. Naj domišljija deluje s polno paro in poskusita se vživeti v fiktivno situacijo. Če vendarle ne bo šlo, pa vaju bo vonj po kremi za sončenje brez dvoma spomnil na morje, svoje pa bodo seveda prav tako dodale kopalke. Ker sta sama in v stanovanju, se lahko s kremo igrata na zelo navihan način. Skratka, to, kar morda nista mogla izvesti na pravi morski plaži, lahko mirne duše in brez sramu izvedeta sedaj. Če sta hodila plesat, se gotovo spominjata tudi kakšne pesmi, ki vama je na dopustu prirasla k srcu. Zavrita si jo tudi sedaj in se prepustita spominom na morje in plažo. Če je mogoče, kupita tudi osvežilec zraka z vonjem po morju in ga spustita v sobo, da bo atmosfera še bolj pristna in zapeljiva. Če sta zares predana in če vama domišljija dela s polno paro, lahko po tleh posujeta tudi pesek in na tla položita tudi kakšno školjko, ki sta jo morda našla na plaži. Morda se vam tele ideje zdijo malce smešne, toda verjemite, domišljija včasih potrebuje malce realne pomoči, da se spremeni v soparno ljubljenje, kjer partnerja pozabita, da sta v resnici le v
V kad nalijte slano vodo
Če želita, si lahko v domačo kad nalijeta tudi slano vodo. Lahko z navadno kuhinjsko soljo, lahko pa posebno in v kakšni dobro založeni drogeriji kupljeno barvno sol, ki bo vodi s pipe dala še barvo morja. Če imata veliko kad, bo občutek čudovit, če je nimata, pa bo tale nasvet malce težje izvedljiv. Tisti, ki imate doma bazen, si lahko morski občutek seveda pričarate še lažje, a pustimo takšne srečne posameznike in se raje vrnimo k navadnim smrtnikom, ki so v večini. Ko bo vaša kad polna slane vode, se usedita vanjo in uživajta. Špricajta se z vodo, spominjajta se morja, masirajta se s kremo za sončenje, nato pa začnita strastne poljube, ki naj se sprevržejo v živahno ljubljenje v kadi ali pa v kopalnici, če v kadi pač ni dovolj prostora. Četudi sta prišla z morja, si lahko na tak način tudi doma pričarata seks na plaži in ustvarita atmosfero, ki je zlepa ne bosta pozabila. No ja, lahko pa jo mahneta tudi do bližnjega jezera in si morje še bolj realistično pričarata na brisačah ali na dekici.
Naročite se na:
Objave (Atom)